Mit postane resničnost

Morda poznate reklamo, v kateri pravijo, da se nekaterih stvari preprosto ne da kupiti. In če štiriperesno deteljico na sosedovem vrtu odkrije vsak sposoben kratkohlačnik, mitska bitja, kot je Jeti, že težje srečamo v vaškem gozdičku. Nekaterih stvari verjetno ne boste nikoli videli, zato pa lahko za čisto spodoben denar kupite yetija pri vsakem Škodinem prodajalcu.

Morda poznate reklamo, v kateri pravijo, da se nekaterih stvari preprosto ne da kupiti. In če štiriperesno deteljico na sosedovem vrtu odkrije vsak sposoben kratkohlačnik, mitska bitja, kot je Jeti, že težje srečamo v vaškem gozdičku. Nekaterih stvari verjetno ne boste nikoli videli, zato pa lahko za čisto spodoben denar kupite yetija pri vsakem Škodinem prodajalcu.

Na prvi pogled je jasno, da yeti ni tudi Jeti. Že res, da sta tako izdelek češke Škode kot fantazijsko bitje (najverjetneje rojeno v pijanih glavah lokalnih lovcev s preveč bujno domišljijo) doma na brezpotjih. Ampak yeti, če ne drugega, nima dlake, kot njegov 'živi kolega', poleg tega ima pogon speljan na vse štiri 'tace', pri življenju pa ga ohranjajo fosilna goriva in ne izvirska voda. Češki yeti se ne bo potegoval za nobeno lepotno lento, to je jasno. Sicer ne gre za grd izdelek iz dežele, kjer poleg lepih deklet, hokeja in knedlíkyjev častijo predvsem pivo in klobase. Robovi se ostro zaključujejo, linije niso tako lepo tekoče kot pri večji sestri octaviji ali stricu superbu.

Nasprotno je notranjost yetija lepo urejena po zadnjih smernicah koncerna VW in predvsem delovno usmerjena. Vse funkcije so na dosegu roke, z njimi se z lahkoto upravlja. Voznik pravzaprav težko najde kakšno hibo; volan in menjalnik odlično sedeta v roke, sedeži nudijo dovolj bočne opore in so lahko nastavljivi, pregled nad vozilom je, zahvaljujoč velikim steklenim površinam, odličen. Nekaj več kritik se sliši iz druge vrste, kjer se potniki, vsaj tisti starejši, pa tudi odraščujoča mladina, drenjajo. Manjka nekaj prostora za noge, tudi sedalna površina je nekam kratka. Podobno lahko rečem za prtljažnik, ki, tako kot zadnja klop, ni pretirano velik, je pa izjemno prilagodljiv in vsak sedež je možno posebej odstraniti iz druge vrste, kar pomeni uporabnost na ravni kombija.

Niso vsi yetiji gnani na vsa štiri kolesa. Testno vozilo, kot že zapisano, je bilo in moram reči, da ga je pravi užitek preganjati po blatnem poligonu. Škoda le, da je bil obut v sicer zmogljive pnevmatike, ki pa svoje delo opravljajo perfektno samo na utrjenih asfaltiranih površinah in ne tudi čez drn in strn. Kljub temu mi je uspelo dodobra preizkusiti vse njegove brezpotne ter druge sposobnosti in v vseh primerih so se slednje izkazale za zavidanja vredne. V nosu je pri testnem vozilu tiktakal novi dvolitrski dizelski agregat s skupnim vodom, ki razvije 103 kW moči. Ne gre za najmočnejšo izvedbo tega motorja, kljub vsemu pa povsem zadovolji voznika, lačnega adrenalina. Vleče lepo, zvezno, brez kakršnihkoli zamikov. Pod 1750 vrtljaji v minuti, kjer doseže največji navor 320 Nm, je dokaj neodziven, potem teh težav ne kaže več. Porabe 6,1 litra nafte po stotih kilometrih najverjetneje nihče med nami ne bo dosegal, kakšen liter večja pa je z lahkoto dosegljiva.

Sicer je njegovo pravo mesto bolj na makadamskih kolovozih in gozdnih potkah, kljub pogonu na vsa štiri kolesa in terenskemu odmiku od tal pa je z lahkoto vodljiv tudi po mestu. Krmiljenje je lepo neposredno in daje veliko povratnih informacij, podvozje prenese še tako hudo zlorabljanje, na cesti ali izven nje. Pograjam lahko edino zavore, ki so na trenutke bile (pre)šibke, po drugi strani pa je menjavanje prestav bilo gladko kot dojenčkova koža, čeprav bi bila lahko sama ročica bolj čvrsto pritrjena za boljši občutek.

Škodin yeti ni pravi jeti. Če bi bil, potem ga ne bi srečevali v mestu, ampak dobro skritega nekje globoko v gozdu. Ne gre mu oporekati njegovih zavidanja vrednih brezpotnih sposobnosti. Tudi asfaltirana cesta mu ne pride do živega; zahvaljujoč dobri obutvi in štirikolesnemu pogonu se tudi tam znajde odlično. Kaj mu gre pravzaprav sploh lahko zamerim? Poleg morda slabe ponudbe prostora na zadnji klopi, mu tudi cene, ki je za testno vozilo znašala mastnih 27 tisočakov in nekaj drobiža, ne morem šteti v prid, čeprav dobite zelo veliko. Verjetno bo ravno zato za tradicionalne Škodine kupce yeti še nekaj časa ostal mit, ne pa prodajni hit.

Vir: Avto.info